Moderna psihoterapija se je začela sistematično razvijati sredi 19. stoletja s Sigmundom Freudom in njegovo psihoanalizo. Korenine psihoterapije segajo v davno preteklost, ko so se šamani, vrači oz. posvečeni ljudje v skupnosti pri svojem zdravljenju zavestno ali nezavedno posluževali elementov psihoterapije.
Psihoterapija je metoda psihološkega zdravljenja, ki je namenjena razumevanju in reševanju posameznikovih notranjih konfliktov in težav v medosebnih odnosih.Ti so lahko posledica aktualnih dogodkov ali pa vlečejo korenine iz zgodnjega otroštva in izkušenj, ki smo jih potisnili v nezavedno ter se ne zavedamo njihovega vpliva na trenutna dogajanja in doživljanja. Je dolgotrajen proces, ki vključuje zaupen odnos med psihoterapevtom in klientom. Klinetu omogoča, da ob terapevtovi podpori raziskuje in ozavešča svoja čustva, misli in vedenje, ki je odraz njegovega duševnega delovanja. Pomaga pri premagovanju različnih težav tako, da omogoča boljše poznavanje in razumevanje samega sebe, razvijanje posameznikovih sposobnosti in kreativnosti.
Za psihoterapijo se je smiselno odločiti, kadar se posameznik sooči z:
- • depresivnim razpoloženjem (potrtost, brezvoljnost, občutja praznine, nesmisla),
- • anksioznostjo (pretirana zaskrbljenost, neutemeljeni strahovi, panični napadi, občutki tesnobe),
- • s telesnimi bolečinami in boleznimi, ki nimajo telesnega ozadja oz. vzroka
- • s težavami v zdravju, ki poleg medikamentov za dolgotrajno izboljšanje narekujejo tudi korenite spremembe v načinu življenja in soočanju z vsakdanjimi težavami,
- • s pomanjkanjem samozavesti in samospoštovanja,
- • s kroničnim nezadovoljstvom s seboj in nezmožnostjo sprejemanja samega sebe,
- • s težavami na področju (spolne) identitete,
- • s težavami v medosebnih odnosih (s partnerjem, sodelavci, nadrejenimi, starši, otroki),
- • s težavami, povezanimi z izgorevanjem na delovnem mestu,
Življenjsko krizo, ki je povezana s pomembnimi spremembami v življenju (smrt pomembne osebe, izguba službe, ločitev, bolezen …)
Nudimo individualno razvojno analitično psihoterapijo in skupinsko psihoterapijo.
Odločitev za individualno ali skupinsko obliko terapije izhaja iz posameznikovih potreb in narave njegovih težav, zaradi katerih vstopa v psihoterapevtski proces. Na podlagi uvodnega razgovora in začetne diagnostične faze se terapevt skupaj s klientom odloči za individualno obravnavo oziroma vključitev v skupino.